Login

 
Slika strani
 

V spomin na prijateljico

 
EMCDDA
 

powered by Surfing Waves

 
Prispevajte 0.5%
 

 
Nabor besed
 

Poleg iskanja na straneh spletne strani društva Svit, si lahko ogledate tudi nabor besed iz vseh strani svit-kp.org ter svitovega foruma

 
Zemljevid strani
 

 
Pišite nam
 

Za vprašanja, nasvete ali morebitne pripombe, smo dosegljivi vsak dan 07- 14 na naslovu Ljubljanska 6, Koper, po telefonu 05-626-00-11 ali po emailu drustvo_svit@t-2.net


 
Facebook všečki
 

 
Koledar
 

 
Arhiv
 

Objavljeno pred leti

 
Kontakt
 


Naslov1: Ljubljanska cesta 6,

Telefon: 05-626-00-11,
Mobitel: 051-382-169
(Strokovna vodja)
Fax: 05-626-00-12,
email: drustvo_svit@t-2.net

 
Droge in pandemija
objavljeno: 09. 04. 2020

Droge in pandemija: zakaj prihodnost ni več takšna, kot je bila nekoč?

prevod članka avtorja Riccardo C. Gatti (zdravnik, psihiater, terapevt in strokovnjak za droge in zasvojenost) iz italianske strani droga.net  (iz ita. prevedla Suzana Jakac)


Riccardo C. Gatti

Težko je predvideti, kako se bodo v prihodnje razvijale izredne razmere, nastale  v zvezi s Covidom-19. Z gotovostjo pa lahko rečemo, da nam je Covid-19 čez noč spremenil življenje in to s tako naglico, da bomo morda potrebovali še nekaj časa, da se tega sploh zavemo. Številni si zastavljajo vprašanje, kako ponovno zagnati dejavnosti, in čeprav to počnejo, čutijo, da se bodo po tej pandemiji scenariji, v katerih delujejo, odvijali zelo drugače od današnjih, tako na področju proizvodnje in trgovine kot tudi v politiki in gospodarstvu. Morda se doba globalizacije res ne bo končala, verjetno pa bo šlo za drugačno globalizacijo.

Ko to pišem, se lokalno tržišče s prepovedanimi drogami razkraja; velikanski trg, ki je nastal za  občasne uporabnike, ki posegajo po drogi ob posebnih priložnostih in na krajih množičnega zbiranja, preprosto ne obstaja več, saj ni priložnosti za srečevanje med ljudmi. To je omogočilo, da preprodajalci razpolagajo z zadostnimi zalogami drog za tiste, ki brez droge ne morejo shajati, ker so od nje odvisni. Zdi pa se, da so cene substanc še vedno stabilne ali le v rahlem porastu in za enkrat ne beležimo, da bi po zdravstvenih storitvah povpraševalo bistveno več novih, neznanih uporabnikov.

Omejevanje dejavnosti, ki so ga uvedli vlada in regionalne oblasti, pa otežuje oskrbovanje mreže preprodajalcev, ki zato postajajo "vidnejše" in jih je lažje prestreči. Če bodo torej razmere, povezane z izrednim stanjem  Covid-19, trajale dlje časa, bi se lahko zaloge drog zmanjšale, kar bi lahko predstavljalo velik problem za tiste, ki ne zmorejo brez substanc, od katerih so odvisni.

Pri tem pa je vendarle treba upoštevati, da takšne razmere niso le na lokalni ravni. Postopoma bo cel svet primoran spopasti se s podobnimi težavami. Očitno tudi tisti, ki trgujejo z drogo, upajo, da se bomo kmalu spet vrnili v normalno stanje, vendar pa prav zaradi obsežnosti pandemije, ki vpliva na ves svet in bi lahko spremenila ravnovesje gospodarskih in političnih scenarijev, nekako tako, kot se je zgodilo s svetovnimi vojnami, ni rečeno, da bo jutrišnja normalnost še enaka včerajšnji. In to kljub težnji vseh organizacij in družbenih sistemov, da bi se vrnile v prvotno stanje tudi potem, ko jih kak katastrofalni dogodek pahne daleč stran od takega stanja.

Vendar pa je treba priznati, da so se tik pred izbruhom Covida-19 že dogajale spremembe, ki bi se lahko zaradi potrebe po reorganizaciji, ki bo sledila epidemiji, še okrepile. Natančneje, predvsem v Severni Ameriki, a ne le tam, se je zanimanje organiziranega kriminala osredotočilo na distribucijo sintetičnih drog. Novost ni toliko v sintetičnih drogah kot takih, ampak bolj v hotenju, da bi z njimi zavzeli tržišče in sicer tudi z ustvarjanjem novih mešanih drog (izdelanih npr. iz derivatov fentanila, ki ga kombinirajo ne le s heroinom, temveč tudi s kokainom in amfetamini). Ta prodor na trg je še posebej zanimiv, ker se zdi, da se vsaj na začetku ni zgodil pod vplivom povpraševanja na terenu, pač pa ga je od zgoraj usmerjala ponudba, ki se je v nekaterih primerih na terenu srečala z nenavadno klientelo, že odvisno od uporabe opioidnih zdravil.

Širjenje derivatov fentanila je v Severni Ameriki zaradi prevelikih odmerkov povzročilo pravcati pokol, zaradi česar pa ni upadla ponudba, saj glavnim akterjem na trgu ni bilo mar za smrt tisočev  kupcev spričo velikega dobička, ki ga prinašajo sintetični izdelki, katerih izdelava je dosti cenejša od kmetijsko pridelanih proizvodov, njihove poznejše predelave, skladiščenja in distribucije. Postopna legalizacija konoplje v Severni Ameriki je verjetno dodatno prispevala k preoblikovanju trga z drogami. V resnici se Evropa in Italija nista soočali s podobnimi razmerami kot ZDA, čeprav so se pojavili vidni pokazatelji sprememb v teku tudi na evropskih tleh, kjer je bila pogosteje zaznana prisotnost sintetičnih snovi.

Treba je upoštevati dejstvo, da so droge v pomenu psihoaktivnih snovi takšne le za končnega potrošnika, od proizvodnje do potrošnje pa privzemajo drugačne pomene: so menjalna valuta,sredstvo za podkupovanje, pridobitev moči in destabilizacijo ter predstavljajo pomemben delež obsežne črne ekonomije, ki je vzporedna z legalno. To pojasnjuje obstoj logističnih kanalov, ki omogočajo široko distribucijo prepovedanih snovi po vsem svetu. Vsako vozlišče v tej distribuciji proizvaja delo, bogastvo in prispeva dodano vrednost izdelku, ki ima, za razliko od zlata, končnega potrošnika, ki ga z zaužitjem izniči in s tem sproži novo ustvarjanje dobička.

Če je to eden bistvenih motivov za vrnitev v prejšnje razmere, pa bi lahko svet z upočasnjeno globalizacijo zaradi pandemije in z manjšo trgovinsko izmenjavo spodbudil že očiten interes kriminalnih združb za distribucijo sintetičnih snovi. Gre za snovi, ki ne zagotavljajo le večjega dobička, temveč povzročajo tudi manj težav pri njihovem transportu in distribuciji. Ker med drugim niso sezonsko pogojene in vezane na probleme kmetijske proizvodnje, bi jih bilo mogoče pripraviti tudi na lokalni ravni z razvojem zamisli o novih mešanih izdelkih, ki bi vsaj na začetku lahko "pomirili" uživalce tradicionalnih drog.

Znanstvena fantastika? Mogoče. Izhajal sem iz predpostavke, da organizacije in družbeni sistemi težijo k vrnitvi v prejšnje stanje tudi po katastrofalnih dogodkih. Vendar pa je ta razmislek nastal v nekem drugem obdobju in se je nanašal na bolj statične in manj "fluidne" družbene konstrukcije od sedanjih. Poleg tega bo pandemiji verjetno sledila gospodarska kriza. Kdor bo imel na voljo  ogromno virov  za naložbe, bo lahko z njimi pogojeval tržišče. Velike kriminalne organizacije bodo zato imele dosti manevrskega prostora za pogojevanje, nadzor in prilastitev dejavnosti na določenih ozemljih in za vplivanje na političnem in gospodarskem področju.

Kar zadeva drogo, pa se bodo morale kriminalne združbe kljub vsemu preoblikovati, če želijo ohraniti prevlado na tistih tržiščih, ki so virtualno na dosegu rok, fizično pa težko nadzorovani, kot je internet, da bi zagotovili močne, glede na namen, za katerega se uporabljajo, pa konkurenčne in nizkocenovne izdelke za nekoliko ubožnejšo klientelo kot v preteklosti.

Tudi težnja po legalizaciji droge (za enkrat samo kanabisa), da bi z njo povečali priliv davkov v čedalje bolj trpeče in zadolžene države, bi lahko postala dodaten element, ki bo vplival na spreminjanje scenarijev. Ni naključje, da je januarja kanadski sklad Purpose Investments lansiral prvi evropski sklad ETF za investicije v  legalno marihuano.

Bomo videli bomo, kaj bo iz tega.

Po mojem mnenju je verjetno, da bo v bližnji prihodnosti prisotnost novih in drugačnih izdelkov še dodatno zapletla scenarij širjenja in uporabe drog. Dejansko bi pandemična situacija z vsemi svojimi posledicami lahko v tem kontekstu pospešila prihodnost, ki se je vsaj deloma že začela in ki bo posledično zahtevala tudi spremembe v pomenu in v organizaciji načina zdravljenja in skrbi za osebe, ki so odvisne od drog.

Če želimo dati pravo perspektivo novemu zagonu življenja po nočni mori, ki jo doživljamo, bomo morali razmišljati tudi o teh temah. Sistemi pristopov k obravnavi zasvojenosti, ki so nastali proti koncu prejšnjega stoletja, čeprav še ustrezajo povpraševanju, so postopoma obtičali v negibnem položaju, razpeti med družbenim nadzorom in duševnim zdravjem, kar morda več ne ustreza izzivom časa. Razen če niso usmerjeni zgolj v vzdrževanje kroničnosti, ne da bi karkoli storili, da bi jo preprečili.

Ne smemo pozabiti na dva koncepta, po mojem mnenju bistvena, o katerih bi bilo vredno razmisliti.

Prvi je, da so droge to, kar so, tudi zaradi pomena in funkcije, ki jim jo pripisujejo civilna družba in tisti, ki jih uporabljajo. Pomen procesa zdravljenja, če ima za cilj zdravje, mora biti zato skladen s socialnim kontekstom, v katerega se uvršča, in ne le z najsodobnejšimi znanstvenimi spoznanji, ki se za povrh  nenehno spreminjajo.

Drugi je ta, da je verjetno imel prav Paul Valéry[1], francoski pesnik in filozof, ko je izjavil: " Težava z našo sedanjostjo je ta, da prihodnost ni več tisto, kar je bila nekoč."

Prav tista prihodnost, ki nas, ki razmišljamo vedno in samo o sedanjosti in smo pod pritiskom trenutnih razmer,  vedno zaloti nepripravljene.

Posledice so vsem na očeh.

Riccardo C. Gatti

30. marec 2020


[1] Paul Valéry (1871-1945) , eden največjih francoskih lirikov vseh časov, je po mamini strani koprsko-tržaškega rodu (op.prev.).